Kreda – Slatna – Pršivec 22.10.2016

Jesen se je letos toliko obotavljala, da jo je prehitela zima. Včerajšnji dan je bil torej nekaj vmes med pisano jesenjo in belo zimo. Potep po fužinskih planinah bo nedvomno dobra izbira!

Prve krpice snega se pojavijo že na planini Blato in kmalu se začne strjnena snežna odeja. Nič kaj dosti ljudi ni bilo tam okoli, a preko planine pri Jezeru do Dednega polja so bile kolesnice in stopinje. Tam sem zavil proti severu, kjer še ni bilo shojeno. Ker sem že prejšnjič zgrešil prehod, sem tudi tokrat zarinil brezglavo skozi gozd. Nič hudega, kmalu sem prišel na “pot” in po njej proti Kredi. Obetal sem si nekaj gaženja pa me je tega olajšal cel trop gamsov, ki so na široko shodili, da sem se prav udobno vzpenjal. Nisem jih srečal, da bi se jim zahvalil, čeprav najbrž sem jim s tem napravil še največjo uslugo, sicer bi morali le bežati pred menoj po celem snegu.

Snega je bilo nekje do 20 cm, dovolj, da so bili macesni pošteno presenečeni. Nič čudnega, ko pa so bili še prejšnji vikend skoraj povsem zeleni. Tako so poskrbeli za prav zanimive kontraste. Škoda le, da se je že kmalu pooblačilo in s Krede sem imel precej omejene razglede. Kljub temu sem prečil do Slatne, naprej proti Voglom pa ni bilo smiselno. Rajši sem sestopil do doline Za Kopico in nazaj do Dednega polja.

Nebo se je medtem spet odprlo, jaz pa sem se vračal po ovinku: po izredno prijetni poti do planine Ovčarija in naprej do planine Viševnik (obe poti sta bili že shojeni, kar je še dobro: od Ovčarije do Viševnika sem se enkrat že dobro zgubljal. Teren je kar zahteven, če zaideš s poti).

S planine Viševnik so vodile sledi tudi proti Pršivcu, kjer še nisem bil, zato je bila odločitev samoumevna. Žal so se sledi že kmalu končale, a sem vztrajal in brez težav sledil poti do vrha. Kljub jutranjemu mrazu, je sonce dobro grelo in na poti nazaj me je sneg z dreves pošteno stuširal. Kot kaže, bo zime hitro konec, še toliko bolje, da sem izkoristil zelo lep dan.