Nič novega pa vendar nekaj posebnega. Ravno zato se tudi tako rad vračam v ta kotiček naših gora. Vsak letni čas ima svoj čar, v teh širnih in skrivnostnih gozdovih to še toliko bolj pride do izraza. Mir, tišina in božanski razgledi so tu doma. Poleg tega pa kljub pogostim obiskom vedno prehodim drugačno pot in vedno tudi odkrijem še kakšno novo stezico. Ne kaže torej, da bi se kmalu lahko naveličal.
Glede na veliko število slik, na katerih prevladujejo drevesa, takšna in drugačna, je tokrat nadaljevanje zgodbe v komentarjih k slikam.
Primož Blaha 